ERASMUS+
Program Erasmus+ je program EU, namenjen usposabljanju, sodelovanju in posodobitvam na področju izobraževanja. Projekt učne mobilnosti omogoča udeležencem izkušnjo v tujini, ki prinaša dolgoročne pozitivne učinke za njihov osebni in strokovni razvoj. Spodbuja mobilnosti vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Slednji lahko v tujini poučujejo, se izobražujejo in usposabljajo, lahko se udeležijo študijskega obiska.Glavni cilj projekta mobilnosti je omogočiti udeležencem pridobitev znanja, spretnosti in izkušenj, ki prinašajo dodano vrednost njihovemu izobraževanju ali delu doma. Poleg neposrednih vplivov na posameznike pa naj bi aktivnosti znotraj projektov prinesle pozitivne spremembe in razvojne premike tudi znotraj sodelujočih institucij oz. organizacij ter nenazadnje tudi inovacije in prenovo samih sistemov izobraževanja.
IZZIVI INKLUZIJE
Naša šola je bila uspešna na letošnjem projektnem razpisu Erasmus+. V projektu z naslovom »Izzivi inkluzije«, ki bo trajal dve leti, se bo 11 strokovnih delavcev šole udeležilo učne mobilnosti posameznikov. Obiskali bomo osnovne šole v tujini, ki izvajajo uspešne inovativne in posebne metode za delo z učenci. V času obiska bomo izvajali sledenje na delovnem mestu (job shadowing) in se udeleževali strukturiranih tečajev.
ISLANDIJA DEŽELA OGNJA IN LEDU
V mesecu septembru smo izvedli prvo učno mobilnost na Islandiji v osnovni šoli Hvolsskoli v mestu Hvolsvollur, kjer je še danes središče vulkanskega dogajanja z Lava centrom. Tja sva se odpravili svetovalna delavka Mojca Vrešak in pomočnica ravnateljice in učiteljica angleščine Anita Skerbiš. Mobilnost je trajala 5 delovnih dni na njihovi šoli, z njihovimi učitelji in učenci. Da bi razumeli celotni sistem šolstva, zaposlovanja, kariernega svetovanja in drugih sistemov javnih služb na Islandiji, sva morali najprej spoznati otok, njegovo zgodovino in predvsem razmere, v katerih so ljudje živeli v preteklosti in danes. Večina otoka sestavlja led, polja rdeče lave, topli vrelci vode in zelene doline s klifi. Za življenje Islandcev sta pomembni dve stvari. Vreme in internet. Vreme je spremenljivo, in to zelo spremenljivo. V petih minutah sva doživeli snežno nevihto, močan veter, sonce in dež ter na koncu prekrasno mavrico. Da so otroci varno pripeljani in odpeljani iz šole (imajo 47% učencev vozačev), po internetu redno spremljajo podrobne vremenske napovedi. Vsaka šola oziroma kraj ima nepokrit, ogrevan bazen, kjer se vsi učenci naučijo plavati. Bazen se uporablja celo leto, ne glede na zunanje temperature. Tako je tudi pouk organiziran malo drugače. Država je zelo fleksibilna in šolam pušča avtonomijo pri organizaciji pouka.
Osnovnošolsko izobraževanje traja 10 let (od 6. do 16. leta). Nimajo osnovnih šol s prilagojenim programom. Na tej šoli so pred 12. leti spremenili šolske učilnice v manjše prostore, kjer otroci delajo (utrjujejo učno snov) večinoma samostojno ali ob pomoči asistentov, učitelj pa delo usmerja in koordinira ter nadgrajuje njihovo znanje z novo učno snovjo. Nihče ne ponavlja razredov, učenci v naslednjem šolskem letu pri posameznih predmetih nadaljujejo pri učnih vsebinah, kjer so ostali. Učenci pokažejo svoje znanje vsako leto 3 krat (novembra, februarja in junija). Ocenjeni so lahko opisno, z ocenami od 1 do 10, v devetem razredu pa jih ocenijo tudi s črkami (A,B,C,D) ter z različnimi barvami, saj imajo večstopenjske cilje (zelena, rumena, rdeča). Katero izmed oblik ocenjevanja bo šola izbrala, država prepušča posameznim šolam. V sled vsega tega je tudi srednješolsko izobraževanje organizirano drugače. Na šoli imajo zaposlene koordinatorje, podobno kot pri nas svetovalna služba. Njihova glavna naloga je koordiniranje dela z otroki s posebnimi potrebami in tujci, ki jih je v tej šoli 23% iz 5. držav. Dodatno strokovni pomoč nudijo pri matematiki in islandščini. Skupaj s 5. šolami (v razponu 120 km), otrokom pomagajo tudi specialni pedagog, psiholog in logoped. Spoznali sva drugačno deželo in s tem povezano njihovo izobraževanje, se veliko naučili ter dobili vpogled o različnih možnostih izobraževanja tudi za naše otroke.
Glede na to, da sta si državi zelo različni meniva, da se lahko veliko naučimo drug od drugega in z izmenjavo dobrih praks doprinesemo k izboljšavam našega vzgojno-izobraževalnega procesa v šoli.
Anita Skerbiš in Mojca Vrešak
