Zgodovinsko obarvan dan smo začeli ob 8. uri, ko nas je voznica z avtobusom odpeljala izpred šole. Najprej smo prispeli do rudnika Mežica. Tam smo oblekli zaščitne jopiče in nadeli čelade. Nato nas je vodič pospremil do vlakca. Odpeljali smo se v rudnik in med vožnjo zelo kričali. Zanimivo je bilo, da smo se med vožnjo ves čas dvigovali, čeprav nismo imeli takšnega občutka. Vodič nas je nato popeljal po manjšem delu rudnika. Tam smo si ogledali različne stroje in orodje, ki so jih včasih uporabljali rudarji. Pravo doživetje je bilo, ko smo ugasnili vse luči in tako ugotovili, kako je, ko ostanemo v popolni temi. Po ogledu smo se z vlakcem vrnili do vhoda. Ko smo slekli zaščitna oblačila, smo posneli še skupinsko fotografijo in se zapodili na bližnje igrišče s plezalno steno in labirintom kralja Matjaža.
Pot nas je nato peljala do hiše Prežihovega Voranca oz. Lovra Kuharja. Tam smo slišali mnogo zanimivega o življenju slovenskega pisatelja. Izkoristili smo priložnost, da si dobro ogledamo hišo in ostala poslopja. Na travniku nad hišo stoji Prežihov spomenik, od koder se odpira lep razgled na Kotlje in bližnje hribe, prav tako pa je tudi odličen prostor za skupinsko sliko.
Na poti do Celja nam tudi daljši zastoj na cesti ni pokvaril dobrega vzdušja. Na celjskem gradu so nam na stežaj odprli grajska vrata. Sprejela nas je prijazna vodička in nas odpeljala na grajsko dvorišče in nato še na razgledno ploščad. V gradu smo si ogledali muzejske postavitve vojaške opreme, kronistove sobe in bivališča plemičev. Premagali smo veliko stopnic in bili zato precej zadihani in utrujeni. Nekateri smo imeli tudi čast, da smo se slikali kot nekdanja cesarica Barbara Celjska. Prisluhnili smo zgodbi o Veroniki Deseniški in Frideriku II., ki sta bila slovenska Romeo in Julija. V stolpu, kjer je bil Friderik tri leta zaprt in se zato imenuje po njem, smo si ogledali srednjeveške mučilne naprave in se zgrozili nad tedanjimi mučilnimi tehnikami.
Všeč nam je bila tudi vožnja z avtobusom, saj smo se veliko družili in zabavali ter tako utrjevali prijateljske vezi. Za vsakega izmed nas se je našlo nekaj zanimivega.
Besedilo: vsi učenci 7. A in 7. B razreda
Foto: Blaž Štravs, Marjan Petauer, Mihaela Juričan
